Z ODO POMAGALI
SLOVENSKEMU RISU


RISU, NAJVEČJI EVROPSKI MAČKI,
GROZI, DA PONOVNO IZGINE IZ
NAŠIH GOZDOV. Z željo pomagati
smo v letu 2013-2014 izvedli projekt,
s katerim smo podprli prizadevanja
društva Dinaricum za ohranitev te vrste pri nas.
Pripravili smo posebno izdajo pakiranja izvirske
vode Oda, del sredstev od prodaje pa smo namenili za podporo prizadevanj društva Dinaricum.

Spoznajmo risa ...


avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Ris je največja mačka v Evropi. Zraste od 100 do 130 cm v dolžino in 70 cm v višino. Tehta 18 do 30 kg. Ima kratek rep, dolge, močne noge, na konici uhljev pa ima prepoznaven čop dlak. Njegovi kremplji so ostri in jih podobno kot domače mačke pri hoji vpotegne v kožne gube na šapah. Zobje so prilagojeni za plenjenje in razkosavanje plena. Kožuh je obarvan svetlo rjavordeče, posut je s temnejšimi pikami, po trebuhu in okoli oči pa je belkast.
Je plaha žival, ki lovi pretežno ponoči. Njegov plen so predvsem srne, gamsi, mufloni in jeleni. Živi lahko 14 do 17 let.
V Sloveniji živi ris v jelovo bukovih dinarskih gozdovih na območju Kočevske, Notranjske, Trnovskega gozda in v delu Julijskih Alp.

Vrsta: ris (Lynx lynx)
Družina: mačke (Felidae)
Red: zveri (Carnivora)
Razred: sesalci (Mammalia)
Kraljestvo: živali (Animalia)

Najstarejše arheološke najdbe kažejo, da so risi naše ozemlje naseljevali že pred 300.000 leti. Zmanjševanje gozdnih površin, iztrebljanje vrst, s katerimi se ris prehranjuje, ter načrtno iztrebljanje risov so v 19. stoletju povzročili njegovo postopno izumiranje.
Leta 1973 so lovci risa ponovno naselili. V kočevske gozdove so iz Slovaške pripeljali tri samice in tri samce. Že isto leto so opazili tudi risje mladiče. To je ena njegovih prvih uspešnih naselitev v Evropi. Risja populacija se je kmalu razširila na Hrvaško, po nekaj letih pa tudi v Bosno in Hercegovino, Italijo ter Avstrijo.

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

RIS JE V SLOVENIJI ZAVAROVANA VRSTA

Ris je dandanes ponovno v veliki nevarnosti, da izgine iz naših gozdov. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja se je rast populacije namreč ustavila. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi le še okoli 15 risov. Eden ključnih razlogov je, da parjenje v sorodstvu povzroča zmanjšano sposobnost preživetja in nižjo reprodukcijsko uspešnost, kar vodi v še večji upad števila živali v populaciji in na koncu v izumrtje. Risa dodatno ogroža tudi razdrobljenost gozdov, njegovega življenjskega prostora ter morebiten krivolov.

PRIDRUŽI SE OHRANJANJU SLOVENSKEGA RISA

Društvo Dinaricum - društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov s svojimi aktivnostmi osvešča ljudi o problematiki ohranjanja risa v naših gozdovih. Pomagaš lahko z donacijo za sofinanciranje projektov, ki jih lahko spremljaš na spletni strani www.dinaricum.si