Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato vam z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

Veliki jesen

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Listavec. Listopadno drevo. Vetrocvetka.
Višina: do 40 m, deblo je gladko in lepo oblikovano.
Debelina: premer do 1m.
Življenjska doba: 90 do 120 let, včasih tudi 200 do 300 let.
Skorja: siva, v mladosti gladka, kasneje razpoka.
Listi: lihopernati, dolgi med 20 in 35 cm, sestavljeni iz 5 do 13 suličastih lističev dolžine od 4 do 12 cm.
Cvet: Neopazen. Rdečkast, lahko tudi belkast. Dvospolen ali enospolen. Združen v grozdastih socvetjih.
Čas cvetenja: april in maj
Razmnoževanje: Jeseni veter raznaša semena.
Plod: Podolgovat, velik 2-4 cm. Rjave barve. V obliki oreščka s podolgovatim krilcem.

Spoznaj me

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) spada med najvišje listavce v Evropi. Najdemo ga v večjem delu Evrope, razen v srednjem in severnem delu Skandinavije, na severu Velike Britanije in Irske, večjem delu Iberskega polotoka in na jugu Italije ter Grčije. Pri nas najdemo veliki jesen (Fraxinus excelsior), mali jesen (Fraxinus ornus), ostrolistni jesen (Fraxinus oxycarpa) in poljski jesen (Fraxinus angustifolia). Mali jesen je pionirska drevesna vrsta, ki se uporablja predvsem za drva, je odporen na sušo, vročino in mraz. Veliki jesen pa je plemeniti listavec, izjemno je cenjen njegov les. Raste po vsej Sloveniji, vse do višine gozdne meje. Najbolj mu ustrezajo globoka, sveža, bogata in vlažna humozna tla. Ne prenaša pa suše in močvirnih tal. V mladosti prenaša polsenco, kasneje pa postane svetlobno bolj zahteven.

Razišči moje posebnosti

Skozi zgodovino jesen piše zelo različne zgodbe, ki segajo daleč v našo preteklost. Najstarejše leseno kolo na svetu, ki so ga našli na Barju pri Vrhniki, in izvira iz obdobja med 3350 in 3100 pr.n.št., bi naj bilo iz jesenovine. Tudi ročaj bodala, ki so ga našli ob znameniti človeški mumiji iz 34. stoletja pr.n.št. Otziju, bi naj bil iz jesenovega lesa. V obdobju antike so sok iz mladih listov uporabljali kot zdravilo proti kačjim ugrizom. Iz lubja so tudi pridobivali sok, ki so ga uporabljali za zdravilo in hrano. Drevesa so vedno bila del svetovne mitologije. Na Irskem je recimo jesen eno od legendarnih petih dreves, ki so ga povezovali z zaščito. Drevo je tudi služilo tudi kot obramba pred čarovnijami. V skandinavski mitologiji pravijo, da človek izhaja iz votlega drevesa Yggdrasila, ki bi naj bil jesen. V keltskem drevesnem krogu pa jesen vlada obdobju med 23. majem in 3. junijem ter 22. novembrom in 1. decembrom. Za jesen pravijo, da bi naj ščitil pred boleznimi in tudi zato mu v legendah pravijo oče dreves.

Koristi izpod moje krošnje

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Jesen je že od nekdaj zanimiv za človeka, saj ga je uporabljal za orodje in orožje. Dele drevesa je uporabljal tudi za zdravljenje nekaterih bolezni. Z listjem pa so se prehranjevale živali, predvsem ovce in koze. Njegov les je vsestransko uporabljen, saj je trd, prožen in se dobro obdeluje. Uporablja se za pohištvo, furnir, parketne deščice, ročaje za orodje in športno opremo (npr. hokejske palice, vesla). Jesen se tudi dobro luži. Cenjen je tudi v zdravilstvu. Iz mladih listov, brez pecljev, pripravljamo čaj, ki pospešuje izločanje urina in ne draži ledvic. Pomaga pa tudi proti revmi in protinu ter pospešuje izločanje blata. S skorjo in listjem tudi zaustavljamo krvavitve. Liste pa uporabljamo tudi za barvanje volne. Jesen je medovita rastlina, predvsem dobro medi mali jesen, ki predstavlja pomembno dopolnitev čebelje paše. Veliki jesen pa uporabljamo še v okrasne namene. In ne nazadnje so pri nas mali jesen uporabljali proti zlonamernim bitjem. Na vrata spalnice so obešali zvito jesenovo vejico, ki bi naj varovala pred zlemi silami in uroki. Na kresni večer pa so na konce njiv in gnojnike zasadili jesenove veje ter se tako poskušali obvarovati čarovnic.

Pobegni z menoj

V bližini Preddvora, pri jezeru Črnava, si lahko ogledate jesenov drevored. Še posebej obisk priporočajo mladoporočencem, saj legenda pravi, da če gresta skozi njega, jima je zajamčena 50-letna zvestoba. Nekoč je namreč na gradu Hrib služboval vrtnar, ki se je zaljubil v grajsko gospodično. Njuna ljubezen je veljala za prepovedano, zato sta se na skrivaj sestajala v drevoredu. Drevesa so razumela njuno ljubezen in so svoje veje prepletla tako, da sta ostala skrita očem. Ko je grajska gospa začutila moč njune ljubezni, je dovolila poroko. Zakon je bil srečen in je trajal 50 let. Zanimiva kulturna dediščina pa so jesenove meje na Jezerskem. To so okoli 500m dolgi drevoredi jesena, zasajeni ob zemljiških mejah. Predstavljajo tudi zaščito pred vetrom in prostor za manjše živali.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki.

FRAXINUS