Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato vam z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

Oreh

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Listavec. Listopadno drevo. Vetrocvetka.
Višina: do 35m, ima mogočno deblo in razvejeno košato krošnjo.
Debelina: premer do 1,5m.
Življenjska doba: 120 let, lahko pa tudi več kot 200 let.
Skorja: srebrno siva, s temno rjavimi brazdami, značilno prerasla z lišajem rumenčkom v podobi rumenih peg.
Listi: ovalno podolgovate oblike. Mladi listi so svetlo zelene barve, starejši potemnijo. List je sestavljen iz 5-9 lističev (praviloma jih je 7).
Cvet: na isti rastlini so ženski in moški cvetovi, slednji cvetijo pred ženskimi.
Čas cvetenja: april, maj.
Razmnoževanje: s semeni.
Plod: koščičast in se imenuje oreh. Zunanji del je najprej zelen, jeseni se rjavo obarva, razpre, osrednji del pa otrdi.
Avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

Navadni oreh (znanstveno ime Juglans regia) je eno najstarejših sadnih dreves, njegove plodove bi naj uživali že pred 9.000 leti. Izvira iz srednje Azije, v južno in srednjo Evropo pa so ga razširili načrtno. V Sloveniji raste povsod, do nadmorske višine 1000m, največ dreves najdemo v SV Sloveniji. Ustreza mu blago podnebje, sončne lega, mineralno bogata, globoka, sveža in rahla tla. Večinoma raste v bližini naselij, kjer pogosto doseže visoko starost, lahko pa tudi v svetlih gozdovih. Poznamo več vrst oreha, prehransko pa je najpomembnejši prav navadni oreh. Poseben je tudi zato, ker eno drevo v letu obrodi kar 100 do 150 kilogramov orehov. Mogočno drevo z dolgo življenjsko dobo je simbol trdnosti in močne volje, daje nam slastne plodove, nas varuje s senco, odganja mrčes, gosti ptice in veverice, iz njega izdelujejo dragocene mizarske izdelke.

Razišči moje posebnosti

Orehe bi naj gojili že na visečih Babilonskih vrtovih, omenjeni so bili tudi v Hamurabijevem zakoniku. Pri Rimljanih je oreh veljal za drevo plodnosti in obilja, zato so ga dodelili pod okrilje Jupitra, vladarja vseh bogov. Legenda pravi, da bi naj Jupiter, dokler je še živel na Zemlji, prebival na orehovih drevesih. V slovenskem ljudskem izročilu velja, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo, predvsem pred strelo. Tistega, ki se rodi pod orehom, bi naj celo življenje spremljala sreča in bogastvo. V noči poletnega solsticija spanje pod orehom prinaša jasnovidne sanje. Bogata letina orehov pa bi naj v naslednjem letu obetala veliko nezakonskih otrok. Zato ga, kot simbol plodnosti, pogosto najdemo na poročni mizi. Oreh je znan po orehovi potici (ali obratno). Tako je v Slavi vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor zapisal: »Oreh je v Kranjski deželi precej razširjen. Ljudje ga sušijo za jed, a ga tudi rabijo za neki kruh v božičnih dneh, čemur rečejo potica.«

Koristi izpod moje krošnje

Oreh je vsestransko uporaben. Je živilo z visoko energijsko vrednostjo in vsebnostjo nenasičenih maščob. Uživanje orehov bi naj vplivalo na znižanje holesterola in zmanjšanje žilnih vnetij. Izvrstni so tudi za jetra, vsebujejo pa veliko vitamina E, ki pomaga pri preprečevanju raka na dojkah in prostati. Orehova jedrca uživamo surova, pečena ali pražena – samostojno ali v različnih jedeh kot so štruklji in potice. V zdravilne namene uporabljamo predvsem liste, ki so bogati s čreslovinami. V obliki čaja se priporoča uporaba pri sladkorni bolezni, slabih živcih, zlatenici, belem toku in vnetju grla. Pripravke iz orehovih listov uporabljamo za lajšanje težav s kožo kot so mozolji, izpuščaji, razjede. Koristi pa tudi pri prebavnih motnjah, večanju imunske odpornosti in izboljšanju krvnega obtoka. Cenjeno je orehovo olje, saj sodi med olja z najvišjim omega-3 deležem maščobnih kislin. Je blagega okusa, s prijetno aromo. Iz nezrelih plodov pripravimo orehovec, ki dobro dene pri prebavnih težavah. V nekdanji Sovjetski zvezi pa so iz njih in listov pridobivali celo vitamin C, saj ga vsebuje kar deset do tridesetkrat več kot limona. V Srednji Aziji spomladi iz debel pridobivajo sladek sok, ki je po sestavi in okusu podoben javorovemu sirupu. Orehovina je srednje trden, žilav in upogljiv les, ki se dobro obdeluje. Iz njega so včasih izdelovali kopita lovskih pušk. Najdragocenejša in najbolj zaželena je orehova korenina, del debla, ki je tik pod površjem zemlje. Iz nje izrezujejo enega najdragocenejših furnirjev in ga uporabijo za dragoceno pohištvo ali lesene dele znotraj avtomobilov visoke vrednosti. Orehovo drevo in njegovi listi z močnim vonjem odganjajo mrčes, mravlje, uši in plevel, tudi srne, jeleni, voluharji in zajci ga ne objedajo. Obenem je odličen vir visoko kalorične hrane za glodavce (miši, polhi, veverice) in ptiče (šoje, vrane), ko si jeseni nabirajo zimsko zalogo.

Pobegni z menoj

Najdebelejši znan oreh v Sloveniji raste sredi naselja Kočevska reka. Njegov obseg znaša 434 cm, visok je 15 m in star več kot 400 let. Pod njim je kamnita klop z vklesano letnico 1696. Nekoč so se tu zbirali vaški možje in sprejemali pomembne odločitve. Med najdebelejše orehe v Evropi spada tudi drevo v Gayhrstu v Angliji, z obsegom 610 cm in višino 24 m. V bližini Novega mesta pa najdeš celo kraj po imenu Veliki Orehek, kjer organizirajo svoj praznik orehov. Včasih pa ne potrebuješ veliko, da pobegneš stran od gneče in hrupa. Senca, ki jo daje mogočen oreh na domačem vrtu ali pri babici, ki postreže še s svežo orehovo potico. Življenje z orehom nedvomno ima svoje prednosti.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

Juglans