Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato vam z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

MACESEN

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Eno redkih iglastih dreves, ki pozimi odvrže iglice. Spada v družino borovk.
Višina: do 40m, deblo je ravno, na spodnji polovici pogosto ni vej. Veje rastejo vodoravno, spodnje so malo povešene.
Debelina: premer do 2m.
Življenjska doba: do 700 let.
Skorja: debela, pri mladih drevesih gladka, kasneje razpoka na ploskve. Zunaj siva, znotraj rdeča, z močnim smolnatim vonjem.
Listi: iglice so tanke, dolge do 3 cm. Rastejo v šopkih, ki imajo od 25 do 65 iglic. Spomladi so svetlo zelene, poleti temnejše, jeseni živo rumene.
Cvet: moška socvetja so majhna in rdečerumene barve, ženska pokončni storžki rdečerumene barve z zavihanimi luskami. Oboji poganjajo iz istih poganjkov.
Čas cvetenja: april.
Razmnoževanje: seme pade iz storžka.
Plod: storži dozorijo oktobra. Dolgi do 4 cm, jajčasti, rjave barve. Na vejah ostanejo več let.
avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Navadni macesen (znanstveno ime Larix decidua) je kralj visokogorja. Dobro prenaša mraz, močan veter, sneg in spomladanske ter jesenske pozebe. Potrebuje pa veliko svetlobe. Razširjen je na območju gorskega sveta srednje Evrope, v Alpah in Karpatih. Uspeva v vlažnem in hladnem podnebju, predvsem na kamniti podlagi. V nižinah ga najdemo zelo redko. Pogosto tudi kot okrasno drevo v parkih ali na večjih vrtovih. Še posebej je zaželen jeseni, ko se obarva zlato rumeno. Visoko drevo z globokimi koreninami v gorovju predstavlja varovalno drevesno vrsto, tla ščiti pred erozijo in izsuševanjem, ublaži veter in preprečuje snežne ter kamnite plazove. Rečemo mu tudi »varuh dreves«, saj je prijazen do rastlin v svoji bližini. S široko razprostrtimi vejami nudi zavetje pred vremenskimi vplivi, krošnja pa prepušča obilo sončne svetlobe. Korenine rahljajo kamnito zemljo, iglice tvorijo hranilni humus.

Razišči moje posebnosti

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Kot pravi staro izročilo, bi naj v macesnovih gozdovih prebivale gozdne vile. Prav vile bi naj bile tiste, ki so macesen skušale razvedriti, ko si je zaželel, da bi tudi njegove iglice plesale v vetru, tako kot listje ostalih dreves. Iglice so se, na njegovo veliko srečo, spremenile v mehke zelene liste. Vse dokler ni z gora privihrala nevihta, ki mu je polomila veje in raztrgala liste. Potem je prosil vile, da mu vrnejo iglice. V opomin je dobil takšne, ki vsako jesen odpadejo, kot listje z dreves. Vile imajo rade macesnov gozd, zato bi naj še vedno tam imele svoj dom. Macesen se ponosno upira vetru in snegu, zato mu pravimo tudi »viharnik« in je simbol odpornosti in vzdržljivosti v težkih življenjskih preizkušnjah; tudi zaradi izjemno odpornega lesa. Uporablja se kot talisman za preprečevanje požara, saj ogenj ne more prodreti skozi njegov les. Pravijo mu tudi »cvet samozaupanja«, saj bi naj pomagal ljudem, ki imajo v sebi občutek manjvrednosti in jim manjka samozaupanje. Šamani pri Laponcih in nekaterih sibirskih ljudstvih uporabljajo macesnov les pri izdelavi obrednih bobnov. Dim macesnovega lesa odganja zle duhove, spodbuja pogled v prihodnost in jih ščiti na duhovnem potovanju. Pri ljudstvu Yakut je simbol plodnosti. Če ženska želi zanositi, mora noč preživeti pod njegovo krošnjo, na glavi pa mora imeti krono iz macesnovih vej.

Koristi izpod moje krošnje

Macesnov les je zelo cenjen. Je gost, težak in trpežen, zato iz njega izdelujejo vse vrste izdelkov, ki morajo biti obstojni. Njegova obdelava je zaradi teh značilnosti zahtevna, prav tako pa vsebuje tudi velike količine smole. Barva lesa se spreminja od rumeno bele do rdeče. Uporablja se v gradbeništvu, za izdelavo čolnov, električnih drogov in železniških pragov, za opremo stanovanj in pohištvo, za vhodna ali garažna vrata, za furnir, sode, korita, silose. V Dalmaciji so gladka, ravna in vitka macesnova debla nekoč uporabljali za jambore jadrnic. Iz macesnovega lesa pa so tudi oporniki, na katerih stojijo Benetke. V Bachovem cvetnem zdravljenju se pripravek iz macesnovih cvetov uporablja pri pomanjkanju samozavesti in kompleksu manjvrednosti. Pomaga pa tudi pri tremi pred izpiti. Zdravilne učinke ima tudi macesnova smola ter iz nje pridelan terpentin. Uporabljamo jo pri zdravljenju pljučnih bolezni in bolezni mehurja. Tudi macesnove vršičke lahko koristno uporabimo: mlade potresemo po solati, iz njih pa lahko naredimo tudi sirup, ki pomaga pri izkašljevanju in odpira dihalne poti.

Pobegni z menoj

Macesen raste po navadi daleč od naših oči. Ob pravem času se moramo povzpeti visoko v gore in takrat zažari v vsej svoji lepoti. Sprehod skozi macesnov gozd je nekaj posebnega, še posebej jeseni, ko se iglice pobarvajo v zlato rumeno barvo. Tak gozd je svetel, saj krošnje prepuščajo veliko svetlobe, po tleh pa so iglice, ki naredijo mehko pot. Zaradi svojih barv pa navdihuje tudi umetnike. V dolini Male Pišnice raste eden največjih macesnov pri nas. Po tem, ko mu je vihar odlomil približno 10 m vrha, je sedaj visok »le še« 22 m, deblo pa se ponaša z obsegom 4,22 m. Njegovo starost ocenjujejo med 800 in 1000 leti. Še dva velika macesna rasteta na pobočju Krofičke nad Logarsko dolino. Eden z obsegom 4,64 m in višino 29 m, drugi je enako visok, njegov obseg pa meri 4,35 m. Eden največjih evropskih macesnov raste na Južnem Tirolskem; visok je 28 m, njegov obseg pa znaša 8,28 m.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

Larix