Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

Lipa

Osebna izkaznica

Višina: do 40 m
Debelina: do 3 m
Življenjska doba: do 800 let
Skorja: sivkasto-rjave barve z navpičnimi brazdami
Listi: srčaste oblike, pecljati, dolgi nad 8 cm
Cvet: rumenkasto-zelene barve, v socvetju (po številu cvetov v socvetju ločimo lipo od lipovca)
Čas cvetenja: junij
Razmnoževanje: s semeni
Plod: majhni oreški s pecljem, ki se konča s krilcem; pokriti so z debelo lupino, ki ima pet močno vidnih robov
Čas plodenja: avgust
avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

Lípa (znanstveno ime Tilia) je mogočno drevo, ki slovi po svojih dobrih lastnostih in svoji trdoživosti, saj dosega večstoletno starost. Razširjena je po vsej Sloveniji, predvsem v hrastovih in bukovih gozdovih, do višine 1.500m. Širše pa jo najdemo v centralni Evropi od sredine Iberskega polotoka na zahodu do juga Grčije in prek Nemčije do Črnega morja na vzhodu. Je drevo z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.

Razišči moje posebnosti

Lipa ima poseben, simbolni pomen za Slovence oziroma velja za središče družbenega življenja pri vseh Slovanih. Še več, prislužila si je celo naziv narodnega drevesa. Nekoč je pomenila središče skupnosti. Kot kraljica je na vidnem mestu v vasi pod svojo mogočno krošnjo sprejela vaščane, da so odločali o skupnih zadevah, praznovali, se veselili in plesali.

Koristi izpod moje krošnje

Uporabnost lipe je raznolika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga poleti nabiramo in sušimo za čaj, ki pospešuje potenje in znižuje povišano telesno temperaturo. Pijemo ga tudi pri prehladu in težavah z ledvicami in pljuči. Nekoč pa so si rane razkužili tako, da so po njih posipali lipovo oglje, ki je služilo tudi za čiščenje zobovja. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Lipov med bi naj pomagal pri vnetju dihal in proti angini. Obenem je s svojo razvejano krošnjo življenjski prostor številnim živalim, kot so ptiči, polhi, netopirji, podleske in druge živali. Zato lipa posredno vzdržuje ravnovesje med živimi bitji. Koristen in uporaben pa je tudi lipov les, ki je zelo mehak, prožen in se z lahkoto oblikuje. Še danes je večina lesenih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju iz lipovega lesa (embalaže, vžigalice, svinčniki, ipd.). Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.

Pobegni z menoj

Najznamenitejšo in najbolj mogočno lipo najdemo na Ludranskem vrhu, visoko v hribih nad Črno na Koroškem. Imenuje se Najevska lipa, po domačiji, kjer je zrasla, in je med vsemi starodavnimi lipami v Sloveniji menda najstarejša, stara več kot 700 let, čeprav njene starosti ni mogoče natančno določiti, ker je njeno deblo, ki po obsegu meri nad deset metrov, votlo in ni mogoče prešteti letnic njene rasti. Avgusta 1991 je bilo pri Najevski lipi prvo srečanje slovenskih državnikov, ki je postalo tradicionalna prireditev v juliju.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki.

Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.