Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato vam z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

GORSKI JAVOR

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Listopadno drevo. Vetrocvetka.
Višina: do 40m, deblo je ravno, krošnja je velika in pravilno oblikovana.
Debelina: premer do 2m.
Življenjska doba: do 500 let.
Skorja: najprej siva in gladka, pri starejših razpoka na široke luskaste plošče.
Listi: preprosti, krpasti, z narezanim robom, na dolgih pecljih. Široki so do 20 cm in dolgi do 16 cm. Zgornja stran je temno zelena, spodnja sivo zelena, dlakava ob listnih žilah.
Cvet: drobni cvetovi, zeleno rumeni, združeni v viseča grozdasta socvetja. So zelo medeni. Enodomna ali poligamna vrsta.
Čas cvetenja: maj.
Razmnoževanje: semena razširja veter.
Plod: pokovec ali samara - dva plodiča s krilcema, združena pod kotom manjšim od 90 stopinj.
Avtor: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

Gorski javor (znanstveno ime Acer pseudoplatanus), znan tudi kot beli javor, je v Evropi zelo razširjen. Poznamo več kot 150 vrst tega drevesa, najdbe pa kažejo, da so obstajali že pred več kot 100 milijoni let. V slovenskih gozdovih najdemo različne vrste javorov, najpomembnejša sta ostrolistni in gorski javor. Slednjega najdemo do 1.700 m nadmorske višine, na apnenčastih tleh z globoko in s humusom bogato rodovitno prstjo. Zanj je značilno, da slabo prenaša vročino in sušo, dobro pa živi pri nizkih temperaturah. Predstavlja 2,4 odstotkov skupne lesne zaloge slovenskih gozdov. Gorski javor je visoko in široko močno drevo, simbol moči in vzdržljivosti, ki si v jesenskem času nadene rumena oblačila in ponuja tudi estetski užitek. Primeren je za velike vrtove in parke, pogosto pa je nasajen tudi ob cestah, saj mu sol ne škoduje.

Razišči moje posebnosti

Staro ljudsko izročilo pravi, da je javor sveto drevo; tudi zato se po njem imenujejo številni slovenski kraji. Javorje najdemo v občinah Črna na Koroškem, Gorenja vas-Poljane, Šmartno pri Litiji, Šentjur pri Celju, Velike Lašče, Hrpelje-Kozina, Lukovica in Litija. Sodi pa tudi med rastline, ki naj bi imele čarobno moč na področju denarja. Javor je bil še posebej pomemben za indijanska plemena, predvsem zaradi predelave javorjevega soka v sirup. Sladki sok so smatrali kot darilo stvarnika, zato so ga radi uporabljali pri kuhanju za poglavarja. Sladilo so tako zelo spoštovali, da so praznovali “sladko luno”, ki je bila prva spomladanska polna luna. Praznovanje je vključevalo tudi “javorjev ples”. Javor pa je bil pomemben tudi za proizvodnjo orodja in pohištva ter na področju zdravilstva. V Kanadi je javor danes pomemben nacionalni simbol - pojavi se v kanadski zastavi, kjer simbolizira kanadsko naravo in okolje, ter na kovancu za cent. List je tudi v grbu finske pokrajine Sammatti, v Estoniji pa je zeleni javorov list znak neizkušenih voznikov. Tisti, ki so rojeni med 11. in 20. aprilom ter med 14. in 23. oktobrom so po Keltskem horoskopu rojeni v znamenju javora. Zanje je med drugim značilna neodvisnost, visoka inteligenca, ljubijo slavo, so ponosni, željni novih znanj in izkušenj.

Koristi izpod moje krošnje

Javorov les je eden najbolj cenjenih lesov domačih listavcev. Je bledo rumene barve, skoraj bel, trpežen, srednje trd. Nekoč je bil v Sloveniji tradicionalen izdelek javorjeva kmečka miza, izdelovali so ročaje za ročno orodje. Danes ga uporabljajo predvsem pri izdelavi pohištva in furnirja, za izdelavo parketa, glasbil (flavt, fagotov, godal) in kuhinjske opreme kot so valjarji, kuhalnice, kuhinjske deske, v rezbarstvu in za drobne lesene izdelke; predvsem za notranjo opremo, ker na prostem ni obstojen. Med najbolj cenjenimi vrstami lesa na svetovnem trgu je posebna oblika lesa javorja, ki mu rečemo rebraš *. Januarja 2012 je na dražbi lesa v Slovenj Gradcu hlod javorja rebraša dosegel ceno 9.700 €/m3. Javor nam daje med, ki je izjemno okusen, ter javorov sirup, ki je naravno sladilo. Slednjega uporabljamo kot poliv za pecivo, kruh, z njim sladimo kavo in čaj. Je odličen vir mangana, cinka, vitamina B, vsebuje tudi kalij, kalcij, magnezij. Dobro pa deluje tudi na delovanje prostate. Listje gorskega javora je bogato z minerali in hitro razpade, tako izboljšuje gozdna tla. Listi pa so tudi odlična živinska krma. Njegovi plodovi so pomembna hrana za ptice in glodavce. Ocvrti listi japonskega javorja pa veljajo za azijsko specialiteto. *Obstajajo javor ikraš, ptičji javor in javor rebraš.

Pobegni z menoj

fotografija: Andraž Žnidaršič
Najmogočnejši gorski javor v Sloveniji je last družine Rogar. Raste na Koroškem, pod Malo Ponco, pri mejnem prehodu Rateče (na laški strani). To pa je le eden od lepotcev, ki se jeseni še posebej lepo uredijo. Javor nas tudi popelje v otroštvo, ko opazujemo njegove plodove, ki se vrtijo kot majhni propelerčki, ko jih je odnašal veter tudi 4 km daleč in 1000 m visoko. In ne nazadnje, njegove jesenske barve predstavljajo pogost motiv umetnikov; slikarjev, risarjev, fotografov – kot samostojni objekti ali pa kot kulisa za zgodbe, ki jih pišeta človek in narava.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

Acer