Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato vam z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

Hrast

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Listavec. Listopadno drevo. Vetrocvetka.
Višina: 20 - 40 m visoka drevesa. Deblo sega visoko v krošnjo.
Debelina: Do 3 m.
Življenjska doba: Do 1000 let.
Skorja: Sivkasta, močne in globoke vzdolžne razpoke.
Listi: Listi so pernato krpate oblike, dolgi do 15 cm in široki do 10 cm. Imajo kratek pecelj (0,5 do 1 cm). So spiralno razvrščeni. Poženejo šele sredi maja.
Cvet: Cvetovi, ki jih imenujemo mačice, se razvijejo spomladi. Cvetovi so enospolni in rastejo na istem drevesu.
Plod: Orešek, imenovan želod, ki zraste v čašasti skledici, imenovani kapica. Vsak želod vsebuje eno seme (le redko dve ali tri) in zori od šest do osemnajst mesecev, odvisno od vrste. Želod dozori oktobra.
avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Hrast (znanstveno ime Quercus) je četrta najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, za smreko, bukvijo in jelko. Pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob (Quercus robur), graden (Quercus petraea), puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), črničevje ali črnika (Quercus ilex) in oplutnik (Quercus crenata). Najbolj razširjena sta dob in graden, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih. Hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljajo okoli 8 %. Hrast je mogočno drevo, ki s svojo krošnjo poudarja veličastno moč. Z želodom ponazarja plodnost ter s trdimi koreninami in debelo skorjo stabilno in čvrsto energijo.

Razišči moje posebnosti

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Za Grke, Rimljane in Slovane je bil hrast sveto drevo, saj gradnu (zimskemu hrastu) suhi listi pozimi ne odpadejo, ampak ostanejo na drevesu. Predstavljal je tudi središče Venetske kulture, saj je v vsakem večjem zaselku kraljeval mogočen hrast. V vsakem plemenu Venetov je trojica starešin, imenovanih Skrbniki Hrasta, noč in dan bedela v zavetju njegovih orjaških korenin, zanj skrbela in posredovala njegovo voljo ljudstvu. Hrast so kasneje pogosto posadili ob cerkvah, da je varoval zvonik pred udarci strele. Skozi zgodovino so ga uporabljali tudi za gradnjo ladij. Za veliko jadrnico so potrebovali kar 2000 hrastovih dreves, zato so posekali cele gozdove. Na hrastovih kolih pa so postavili celo Benetke.

Koristi izpod moje krošnje

Hrast ima trd in obstojen les, ki ga pogosto uporabljamo za izdelavo pohištva in talnih oblog, pa tudi za gradnjo ladij (jamborjev) ter za izdelavo sodov. Hrastovo lubje, ki ga spomladi olupimo z mladih, gladkih vej, se uporablja za zdravljenje različnih tegob, predvsem pri različnih vnetjih grla, žrela, ustne votline in kože, pri driskah, prav tako krepi delovanje črevesja, pomaga kot kopel za premrzle ude in pri močnem potenju nog. Nekoč so skorjo uporabljali še pri strojenju živalskih kož. Hrast ponuja dom različnim vrstam živalim, predvsem žuželkam. Le te privabljajo ptice in pajke. Hrošči se naselijo pod debelim razpokanim lubjem, v votlih deblih pa sove in netopirji. Med koreninami si najdejo zavetje manjše živali, kot so miši, voluharji, zajci, jazbeci in lisice. Naseljen je vsak del drevesa.

Pobegni z menoj

Nujčev hrast (vrste dob), iz vasi Gregovec pri Bizeljskem, je hrast z največjim obsegom v Sloveniji. Meri okoli 778 cm, visok pa je 29 m. Nekoč se je ponašal tudi z bogato razvejano krošnjo, ki je pokrivala kar 700 kvadratnih metrov kmečkega dvorišča. Njegovo starost ocenjujejo na več kot 400 let. Sledi mu hrast iz vasi Cundrovec pri Brežicah, z obsegom 735 cm in višino 25m. Tudi najstarejše leseno kolo na svetu, ki so ga leta 2002 našli na Ljubljanskem Barju, je bilo delno narejeno iz hrastovega lesa. Njegovo starost ocenjujejo na okoli 5.200 let.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

Quercus