Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda na plano priteče Oda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato z veseljem predstavljamo 9 najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

Divja češnja

Osebna izkaznica

Višina: Do 20 m.
Debelina: Do 0,5 m.
Življenjska doba: Stare samosevke dosegajo starosti nad 200 let; današnje modernejše cepljene sorte ne presežejo 20 let.
Skorja: Rdečkasto rumene barve, gladka s prečnimi črtami.
Listi: Enostavni, pecljati, eliptični, napiljeni z razvejanimi žilami.
Cvet: Bele barve, sestavljen iz pet venčnih in čašnih listov.
Čas cvetenja: April, maj.
Razmnoževanje: S semenom, s cepljenjem na sejanec ali rešeljiko; oprašujejo žuželke, ptiči raznašajo koščice.
Plod: Sočen s koščico, sprva zelen, nato rdeč, ob zrelosti pa črn, velik okrog 1 cm.
Čas plodenja: Junij, julij.
avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Divja češnja (znanstveno ime Prunus Avium) je samoraslo drevo, ki s svojimi belimi cvetovi že na daleč sporoča, da je v deželo prišla pomlad. Najdemo jo povsod po Evropi. Precej pogosta je tudi v Sloveniji; na Goriškem, v Brkinih in v Istri. To je drevo, ki ljubi svetlobo, topla in sončna rastišča, rodovitna tla, ki so dobro preskrbljena z vodo, najboljše pa uspeva na odprtem, na robu gozda ali na jasah. Vročine in suše ne prenaša. Naši predniki so divjo češnjo udomačili in njeni sadeži so postali predmet trgovanja. Češnje, ki so cepljene na modernejše podlage, imajo življenjsko dobo do 20 let, najdemo pa jih na vrtovih in v bližini naselij. Plodovi divje češnje so manjši od gojenih, težje je izločiti koščice, so pa bolj aromatični in vredni vsega truda; tudi tega, da jih je potrebno več pojesti.

Razišči moje posebnosti

Češnjo pogosto upodabljamo kot simbol lepote, predvsem jih temu primerno častijo na Japonskem. Lahko predstavljajo tudi znak zaljubljenosti. Češnja je prav tako znanilka pomladi in novega življenja. V krščanstvu pa predstavlja simbol raja. Ker je medovito drevo, v njeni bližini pogosto najdemo čebelnjak. Češnje v naših krajih rastejo že od nekdaj. Pravijo, da se je z njimi rad posladkal že evropski pračlovek, gojiti pa so jih pričeli, ko so jo v Rim prinesli iz Male Azije. Zgodovina pravi, da se moramo zahvaliti rimskemu vojskovodji Luciju Liciniju Lukulu, ki ga je vojni pohod pripeljal na Črno morje, od koder je prinesel tudi drevo češnje. Češnja je zaželen motiv za fotografe in druge umetnike. K ustvarjanju jih vabijo njeni edinstveni cvetovi, privlačna je tudi njena značilnost samotnega drevesa, ki raste med njivami. S svojo lepoto in sladkostjo plodov navdihuje tudi številne pesnike in pisatelje. Posebna je še zato, ker sta na listu, kjer se le ta stika s pecljem, vidni drobni rdeči žlezi, podobni jagodkam. Tako smo lahko prepričani, da si ogledujemo prav češnjev list.

Koristi izpod moje krošnje

avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Uporabnost divje češnje je vsestranska. Pomembna je v gozdu, saj s plodovi hrani številne ptice, le te pa raznašajo koščice in skrbijo za njeno razmnoževanje. Zanimivo je, da koščica, ki potuje skozi ptičji želodec, vzklije že prvo leto. Drugo seme mora na gozdnih tleh odležati vsaj eno leto in šele po tem prične kliti. Les divje češnje je zaradi značilne rdeče rjave ali rdeče rumene barve zelo zaželen pri proizvodnji pohištva visokega cenovnega razreda, uporablja pa se tudi pri izdelavi glasbil. Zavidljiva je tudi zdravilna moč češnje. Sadeži vsebujejo veliko količino antioksidativnih snovi, ki telo čistijo in ga preventivno varujejo pred mnogimi boleznimi. Staro pravilo pravi, da bolj ko je češnja temna, bolj je zdrava. Prav tako je v njih moč najti številne vitamine in minerale kot so kalij, magnezij, kalcij ter vitamini B in C. Plodovi pomagajo pri zaprtju in vplivajo na delovanje ledvic in jeter. Ugodno vplivajo tudi na rast zob in kosti. Koristni so tudi pri srčnih in ledvičnih boleznih ter pri arteriosklerozi. Čaj, ki ga naredimo iz pecljev, lajša revmatizem, smola pa težave s kašljem. Človek je že od nekdaj velik ljubitelj rdeče črnih sadežev. Češnjev zavitek, marmelada, kompot; češnje vedno pričarajo košček poletja. Uživamo jih tudi surove, vendar previdno: koščice vedno izpljunemo in, kot pravi stara modrost, ne pijemo vode, ko se jih najemo. Nepogrešljiva pa je tudi senca, ki jo češnja s svojo razkošno krošnjo v vročih poletnih dneh nudi vsem, ki se želijo ustaviti za trenutek ali dva.

Pobegni z menoj

Vsak pobeg iz hrupnega okolja nas napolni z energijo. Češnja je vedno v tvoji bližini in ti ponuja zavetje pod svojo krošnjo. Če k temu dodamo še zobanje majhnih okroglih rdečih sadežev, je dan lahko samo še lepši. Pod marsikaterim češnjevim drevesom so se spletle vezi, ki so trajale celo življenje. In ne nazadnje, ali niso uhani iz češenj nekaj najbolj simpatičnega?

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

PRUNUS