Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče izvirska voda Oda. Neokrnjen gozd, v katerem kraljuje bukev, predstavlja njen življenjski prostor, zato z veseljem predstavljamo najpomembnejša in najbolj razširjena slovenska drevesa.

BUKEV

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Listavec. Vetrocvetka.
Višina: do 50m, mejo med deblom in krošnjo je včasih težko določiti.
Debelina: premer do 1 m.
Življenjska doba: med 250 in 500 leti.
Skorja: gladka, tanka, pepelnato sive barve. Na njej so vidni ostanki odpadlih vej.
Listi: enostavni, celorobi, bleščeče zeleni. Dolgi med 5 in 12 cm, široki med 3 in 5 cm. Bukev pozimi odvrže liste.
Cvet: moški cvet je viseč, volnasto dlakav, jajčaste oblike, rumenkasto rdeč, raste v šopih na dolgih pecljih. Ženski cvet ima plodnico in dva pestiča s tremi rdečimi ali rumenimi brazdami.
Čas cvetenja: april in maj.
Razmnoževanje: s semeni.
Plod: žir.
Čas plodenja: dozorijo septembra in oktobra. V skledici, obdani s kaveljčastimi bodicami sta po dva žira.

Spoznaj me

Andraž Žnidaršič
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica), najbolj razširjena drevesna vrsta pri nas, predstavlja približno tretjino celotne lesne zaloge. Tudi zato ji pravimo »mati slovenskih gozdov« oziroma »kraljica gozdov«. Veličastno vitko rastlino najdemo v mešanih gozdovih (najpogosteje z jelko), precej pa je tudi gozdov, kjer raste samo bukev. Rada raste v višjih legah, včasih celo na gozdni meji. Bukev je sicer razširjena na skoraj celi severni polobli in spada med najpogostejše evropske listavce. V Aziji je razširjena vrsta Fagus crenata, ki ima manjše liste in svetlejšo skorjo. Občutljiva je na močno sonce, predvsem v svojih mladih letih. Takrat mlade bukve odlično rastejo v senci drugih dreves. Kasneje se pred močno svetlobo zaščitijo z globoko krošnjo. Slabo prenaša daljše suše, medtem ko na mraz ni tako občutljiva – pozne pozebe ogrožajo bukovo mladje. Bukev ohranja rodovitnost tal. Globoko iz zemlje črpa hranilne snovi, jih vgrajuje v liste in v obdobju do dveh let z njihovim razpadom obogati tla.

Razišči moje posebnosti

Andraž Žnidaršič
Bukev je mogočno drevo, katerega korenine se širijo daleč, a ne tako globoko, kot bi pričakovali. O njeni razširjenosti pričajo številna krajevna imena kot na primer Bukovje ali Bukovica. Je zelo odporna in bi naj odvračala napadalce, zato zanjo velja prepričanje, da obvaruje pred strelo. Njena odpornost izvira iz njene moči in samozavesti. Od tod tudi pregovor, da moramo »biti pokončni kot bukev«. Vodi nas, da najdemo stik z virom notranje moči, ki odpravlja konflikte, odseva umirjenost in gotovost. Tudi les bukve je čvrst in ga je težko upogniti v kakršnokoli drugo obliko. Japonci pravijo, da zime ni konec, dokler bukev ne izgubi vseh starih listov. Samozavest, ki jo izraža »kraljica gozdov« nas razvedri, osvobaja od strahu in odpira stik z našo notranjostjo. Njena energija vrača samozaupanje in pomirja duha, pomaga pri odločitvah in ko si oblikujemo mnenje. Bukev ugodno vpliva na krvni obtok, uravnava krvni pritisk, krepi koncentracijo, zdravi stres. Če se odločate za družino, bo obisk bukovega gozda idealen za vas, saj vpliv bukve povečuje plodnost.

Koristi izpod moje krošnje

Andraž Žnidaršič
Bukev ni zaman »mati slovenskih gozdov«, saj je izjemno koristno drevo, brez katerega bi bilo naše življenje precej drugačno. Izredno pomemben je njen ˝prispevek˝ k delovanju gozdnega ekosistema in k obnavljanju zalog kisika v ozračju. Stoletna košata bukev, s krošnjo volumna 2700 m3, vsak dan predela 2,2 kg ogljikovega dioksida in pri tem v ozračje odda 1,6 kg kisika. Bukovina je les bledo rumenkast do rdečkasto rjave barve. Je vsestransko uporaben, funkcionalen in se ga zlahka obdeluje. V neugodnih okoliščinah hitro razpade, lahko pa ga dobro zaščitimo (impregniramo). Uporabljamo ga za izdelavo pohištva, parketa, kolarske izdelke in vezane plošče, marsikje pa tudi za železniške pragove. Les slabše kakovosti je primeren za izdelavo drv in celuloze. Plod bukve – žir – služi kot pomembna hrana številnim gozdnim živalim. Uporabljamo ga tudi pri prehrani živine in za izdelavo olja. Vsebuje namreč do 40 odstotkov maščobe. Žir vsebuje tudi kar nekaj beljakovin, škroba, tanina, zelo veliko E vitamina ter strupen alkaloid fagin, ki se razkroji na toploti, zato žir uživamo kuhan ali pečen. Žir so včasih mleli v moko in jo uporabljali pri peki kruha, iz praženega žira so pripravljali kavni nadomestek. Živali pa se prehranjujejo tudi z listi, ki jih uporabljamo še za steljo. Obsežni bukovi gozdovi predstavljajo življenjski prostor številnih avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst; mnoge kot recimo navadni polh in pinoža so vezane na žir. Mlado bukovo listje pa lahko uporabimo tudi kot dodatek solatam. Bukev uporabljamo še v okrasne namene. Ko zrastejo, mečejo široko vabljivo senco. Več kot 70 različnih vrst najdemo v številnih evropskih parkih in vrtovih. Pri nas se z zbirko petnajstih ponaša Arboretum Volčji Potok. Razlikujejo se po barvi in obliki listov, nekatere pa tudi po obliki rasti in višini. Slednje so primerne za manjše vrtove. Še eno dobro »materinsko« lastnost ji pripisujemo. Zdravi namreč duševne posledice strahu, ki se najpogosteje izražajo kot težave s prebavili. Blokade energije zaradi strahu in pomanjkanja samozaupanja pa povzročajo tudi vneto in boleče grlo. Bukev spodbuja notranjo spremembo in s tem harmonijo v telesu. Njeno energijo najbolje začutimo pri sprehodu skozi gozd oziroma z objemanjem.

Pobegni z menoj

Andraž Žnidaršič
Najvišje slovenske bukve rastejo nad reko Krko med Dvorom in Sotesko. Posamezna drevesa, med katerimi najdemo tudi nekaj izjemnih primerkov, presegajo višino 45 m. Nekaj sto let stara drevesa sodijo med najvišja v Sloveniji, po nekaterih podatkih pa tudi med najvišje bukve na svetu. Rekorderka je bukev, stara 247 let, visoka 45,96 m. Na Planini Razor najdemo 27 dreves, visokih več kot 40 m in starih okoli 310 let. Na kmetiji Vinka Bogataja (pri Spolovničarju) v Hobavšah pri Stari Oselici nad Sovodnjem raste bukev z obsegom 6,24 m in je najdebelejša slovenska bukev. Bukev s podobnim obsegom (6,1 m) raste v Kokri. Visoka je 30 m. Bukev na Beljavi ob Bohinjskem jezeru pa ima obseg 5,27 m. Verjetno najdebelejša evropska bukev ima obseg 9,60 m in raste pri Mecklenburgu v Nemčiji. Izredno debela bukova drevesa najdemo v pragozdovih Bosne. In najbolj preprost pobeg? Pojdi v gozd, objemi bukev in se napolni z njeno energijo. Strah bo premagan, stres bo izginil in spet boš prevzel/a nadzor nad svojim življenjem.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

Fagus