Metoda Skovik
Sem Metoda Skovik. Tu sem zato, da vam predstavim lepote in bogastvo naših host. Pridi v hribe v našo družbo. Gremo v hribe?

SLOVENSKA DREVESA


Pod mogočnimi krošnjami varne sence, sredi idiličnega gozda, na plano priteče Oda, visokokakovostna izvirska voda. Neokrnjen gozd predstavlja njen življenjski prostor, zato vam z veseljem predstavljamo devet najpomembnejših in najbolj razširjenih slovenskih dreves.

Bor

Osebna izkaznica

Splošne značilnosti: Iglavec iz rodu borovcev. Zimzelena rastlina. Vetrocvetka.
Višina: 30-40m, ima debelo deblo, na vrhu debla je krošnja.
Debelina: premer do 1m.
Življenjska doba: običajno do 200 let, lahko pa tudi do 600.
Skorja: debela, razbrazdana. Skorja črnega bora je temna, sivočrna, skorja rdečega bora je na zgornjem delu debla rumeno rdeča in se lušči.
Listi: Iglice: Iglice črnega bora so trde, bodeče in temno zelene barve, dolge od 8-16 cm. Iglice rdečega bora so krajše, mehke, ne bodeče, sivozelene. V 4 do 8 letih drevo zamenja vse iglice. Po dve iglici sta združeni v šopke.
Cvet: Vsi bori so enodomni, imajo rumenkasta moška in rdečkasta ženska socvetja. Iz njih se razvijejo storži. Storži se v suhem vremenu odprejo, v vlažnem pa zaprejo.
Čas cvetenja: maj, junij.
Razmnoževanje: s semeni.
Plod: Storži dozorijo v drugem letu, v njem so semena. Pri piniji so plodovi majhni oreščki pinjole.
Avtor fotografije: Andraž Žnidaršič

Spoznaj me

Bor (znanstveno ime Pinus) je močno drevo, ki s svojimi globokimi koreninami trmasto kljubuje različnim vremenskim razmeram na različnih nadmorskih višinah. Obstaja več kot 100 vrst borov. Večinoma rastejo na severni polobli; tik ob morju, pa do gozdne meje visoko v gorah. Pri nas sta najpogostejša rdeči ali navadni bor (Pinus Sylvestris) in črni bor (Pinus nigra). Slednji je ena najbolj odpornih in skromnih drevesnih vrst, ki raste v težko dostopnih predelih. Ime je dobil po temni skorji in mračnem videzu. Rdeči bor je najpogostejši in ga najdemo po vsej Sloveniji. Je nezahtevna vrsta, ki uspeva na najbolj revnih rastiščih in zelo dobro prenaša mraz. Tudi zato mu ustrezajo gorska rastišča, kjer ni mokrega snega, ki ga pogosto poškoduje. Prav bor, ki je pionirska drevesna vrsta, odporna tudi na sušo, burjo in pripeko, je ozelenil skoraj povsem ogoleli Kras. V skupni lesni zalogi Slovenije predstavlja skoraj pet odstotkov.

Razišči moje posebnosti

Avtor fotografije: Andraž Žnidaršič
Bor v mitologiji zaseda posebno mesto. V vzhodni je zaradi trajnosti iglic in smole simbol nesmrtnosti, v zahodni pa je simbol izpričane resnice. Japonci verjamejo, da v borovih krošnjah živijo božanstva. Zato še danes med novoletnimi prazniki pred vrata postavijo dva enako velika bora, ki privlačita dobra božanstva. Zanje pomeni tudi simbol nesmrtnosti, zato ga uporabljajo za gradnjo šintoističnih templjev in izdelavo obrednih pripomočkov. Kitajcem pa bor predstavlja simbol življenjske moči, pa tudi ljubezni in zakonske zvestobe. Pogosto ga povezujejo še z drugimi simboli dolgega življenja kot so goba, žerjav, bambus, sliva. S kadilom iz borovih iglic, brina in cedre lahko očistimo dom pred negativnimi vplivi. Lahko pa pometemo prostor z borovo vejo. Tudi raztresene borove iglice odganjajo zlo; če jih žgemo, čarovne uroke preusmerimo in jih pošljemo nazaj. Ker bor kljubuje vetru in viharjem, je tudi simbol za ljudi, ki ne omagajo v boju z vsakdanjimi življenjskimi tegobami.

Koristi izpod moje krošnje

Borovina (borov les) se uporablja v gradbeništvu, mizarstvu, kot rudniški les, za tramove. Les rdečega bora je lažji in mehkejši, zato iz njega izdelujejo še pohištvo, okna, vrata. Lepa borova debla so odlična tudi za jambore. Bor je pomemben v zdravilstvu. Spomladi nabiramo vršičke in mlade iglice. Iz njih pripravimo prijetno dišeč čaj, ki pomaga pri kašlju in gripi, krepi imunski sistem, je pa tudi odličen vir vitamina C. Prežene spomladansko utrujenost, moramo pa ga uživati v omejenih količinah, saj pospešuje delovanje ledvic. Iz vršičkov in iglic pripravimo sirup proti bronhitisu. Zaradi eteričnih olj pa so iglice koristne tudi za inhalacijo. Že sprehod po borovem gozdu pomaga k boljšemu počutju in boljšemu dihanju. Vršičke lahko pripravimo še kot kopel, za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni. Eterično olje bora deluje sproščujoče, protivnetno, protibakterijsko in blaži prehlade. Primerno je za masažo bolečih mišic, sklepov in vezi, saj spodbuja prekrvavitev. Z njim je možno razkužiti manjše rane, priporoča pa se še kot dodatek sproščujočim kopelim, v savnah in za odišavljenje prostorov.

Pobegni z menoj

V Šentjanžu nad Dravčami, v občini Vuzenica, raste mogočni rdeči bor, Dravčbaherjev bor. Obseg debla v prsni višini meri 3,5 m, visok je 18 m. Eden bolj znanih rdečih borov iz Velike Britanije ima obseg 5,2 m in je visok 22 m. Ime Bor nosijo tudi številna mesta, ki jih lahko obiščeš: v Srbiji, v Turčiji, v Rusiji in v Sudanu. V Prekmurju je razširjen običaj Borovo gostüvanje ali poroka z borom, s katerim želijo mlade spodbuditi k poroki. Pripravijo jo, če se v vasi v predpustnem času nihče ne poroči. To je namreč najbolj primeren čas za sklepanje poročnih zvez. V ta namen posekajo bor in ga pripeljejo v vas, kjer se na pustno nedeljo z njim oženi predstavnik vaških fantov. Bor ob koncu prireditve prodajo na dražbi. Prvo borovo gostüvanje bi naj bilo leta 1921 v Puconcih, ustno izročilo pa pravi, da so bile prve tovrstne poroke že v 19. stoletju.

Sožitje narave in zvoka

V poklon naravi je eksperimentalna glasbena skupina Veronica leta 1998 izdala zgoščenko Natura Naturans. S harmonijo zvokov so upodobili devet slovenskih dreves. V sodelovanju z Odo jih letos predstavljajo v novi preobleki. Pobegni iz svojega vsakdanjega urbanega ritma, z zvočno izkušnjo v lahkotnost trenutka.

Pinus